Povzeto po župnijski kroniki:

Pri Mali Nedelji so posamezni vneti duhovniki in organisti poučevali že v prvi polovici 18. stoletja otroke, vendar je v pravem pomenu bila šola ustanovljena leta 1783 v stari mežnariji. Dve leti pozneje (1785) so zaradi prigovarjanja takratnega kaplana Martina Kavčiča postavili učilnico z mežnarijo. V ta namen so porabili polovico imetja starodavne bratovščine sv. Sebastijana, ki je bila 11. oktobra 1783 po ukazu cesarja Jožefa drugič ukinjena. Ker je imela bratovščina čez 300 goldinarjev gotovine, lasten vinograd in nekaj vina, kar je bilo prodano, se je za stavbo šole namenil znesek v višini 250 goldinarjev; z drugo polovico pa sto ustanovili ubožni zavod. Vse ostalo, kar je bilo še potrebnega za stavbo učilnice, so morale priskrbeti graščine, ki so imele v teh krajih svoje podložnike, namreč Negova, Schlachenthurn, Gornja Radgona, Freysburg in Lokavci, ter sekovski škof kot patron.

Ob tej priložnosti so podrli tudi kapelico Sv. Ane na starem pokopališču pri cerkvi ter kamenje in opeko porabili zlasti za kuhinjo v učilnici. Prvotna učilnica z majhno in temno šolsko sobo, je bila le delno pozidana, večinoma lesena in s slamo krita, ter je kmalu odslužila svojemu namenu.

Dekan Anton Bratuša poroča 28. septembra 1812 škofijstvu o njej, da je v najslabšem stanju, se hoče podreti, ter je za šolo-obiskujoče otroke pretesna in pretemna. Leta 1842 so šolo razširili v dvorazrednico. Zaradi tega je škofijstvo že leta 1813 prosilo vlado, naj ukrene, da se pri Mali Nedelji odstranijo omenjene pomanjkljivosti in postavi nova učilnica. Toda šele 11. novembra 1817 je mogel dekan Mihael Jaklin poročati škofijstvu o šoli pri Mali Nedelji, da je stavba nove šole dovoljena, načrt narejen in odobren od stavbene direkcije. Pa tudi nova - leta 1818 postavljena - šola ni več zadostovala. Že leta 1850 so razmišljali, kako bi jo povečali in tudi pozneje se je o tem velikokrat razpravljalo, vendar šele leta 1872 je bila na mestu stare postavljena nova primerna učilnica.

Toda preden je prišlo do tega, so se šolske razmere zelo spremenile. Do leta 1869 je za šolstvo skrbela cerkvena uprava, dokler ni bilo z novim šolskim deželnim zakonom izročeno državi (učitelji pa so še naprej dolga leta bili običajno hkrati cerkovniki ali organisti). Leta 1888 je bila malonedeljska šola razširjena v trirazrednico in uvrščena v četrti plačilni razred. V šolskem letu 1902/03 so jo razširili v petrazrednico. 1924/25 je bila četrtemu razredu dodana še paralelka.

Staro učilnico so - kot rečeno - podrli leta 1872, ko so tudi postavili novo. Stavbo nove učilnice je prevzel in dokončal takratni šolski svet, ki mu je predsedoval Filip Vrbnjak. Po naseljih so zbrali gradbeni material in pomagali z vožnjo ter delavci. Sklenjeno je bilo tudi, da bo del prostorov nove šole namenjen stanovanju za mežnarja, kot je bilo urejeno to tudi v stari šoli, kletni prostori pa za cerkvene potrebe. Kljub določenim oviram je bilo kmalu dograjeno enonadstropno poslopje, v katerem sta bili dve prostorni učilnici in stanovanja za učitelje ter mežnarja. Leta 1888 se je ob razširitvi v trirazrednico moral mežnar preseliti v drugo stanovanje vrh hriba (zraven sedanjega vodovodnega bazena).

Obiskovanje šole je bilo v prvih letih slabo, vendar se je pozneje število učencev dvigovalo iz leta v leto, še posebej je rasel obisk pri nedeljski šoli. Iz raznih zapisnikov so znani sledeči podatki: Leta 1805 je šolo obiskovalo do 5 učencev poleti, nekoliko več pozimi. Leta 1811 je šolo obiskovalo kar 45 učencev, 1812. pa ponovno le 22 (od tega samo 6 deklet). Po razširitvi v trirazrednico je šolo obiskovalo: Leta 1888 - 151 fantov in 157 deklet, skupaj 308; leta 1889 - 159 fantov in 134 deklet, skupaj 293; leta 1890 - 167 fantov in 136 deklet, skupaj 303.

(...)

Današnja Osnovna šola Mala Nedelja se je leta 1994 preselila v novo šolsko zgradbo. Spletno predstavitev šole si lahko ogledate TUKAJ.