PRAVILA KRAŠENJA

V ŽUPNIJSKI CERKVI PRESVETE TROJICE PRI MALI NEDELJI

Ker malonedeljsko cerkev krasimo izmenično po vaseh, je prav, da se držimo enotnih pravil krašenja. Enotna pravila so potrebna zaradi ohranjanja in varovanja kulturno sakralne zgodovinske dediščine v našem bogoslužnem prostoru, to je oltarjev in drugih cerkvenih umetnin (kot so kipi, svečniki, prti in ostalo):

1.) Cvetje naj se ne dotika cerkvenih kipov ali svečnikov. (V cvetju in listih je vlaga, ki je povzročitelj kemičnih sprememb na kipih in svečnikih po daljšem neposrednem stiku.)

2.) Zaradi tega cvetja ne postavljamo v notranjost oltarjev, ne neposredno ob ali na tabernaklje ali v podnožje kipov, temveč samo na oltarne mize, na tla pred oltarne mize (ali morebiti na posebna stojala - slednje v dogovoru z župnikom).

3.) na daritvenem oltarju (t.j. na oltarju proti ljudstvu) naj ne bo cvetja. Daritveni oltar ni miza namenjena krašenju, saj predstavlja Kristusa, ki se daruje za nas in zato še posebej izraža spokornost in skromnost.

4.) Pod poroznimi (glinastimi) cvetličnimi lončki mora biti začitni krožnik, enako velja za plastične lončke s odprtinami na dnu. Tako preprečimo odtekanje vode bodisi po oltarju, tepihih ali tapisonu.

5.) Potrebna je še posebna pazljivost pri zalivanju. Marsikdaj porozni lončki začno puščati vodo šele čez nekaj ur. V primeru, da zalijemo preveč, bo prišlo do izlitja vode navkljub zaščitnemu krožniku.

6.) Oltarni prti morajo biti vedno zaščiteni s prozornim polivinilom. Četudi so cvetlični lončki zaščiteni z zaščitnimi krožniki, je pod njimi zmeraj nekaj umazanije, ki se potem pozna na oltarnem prtu, če je le ta nezaščiten.

7.) Nagrobno cvetje ne sodi v cerkev. Prav je, da ikebane, ki jih na pokopališčih darujemo za naše pokojne ob pogrebih, tam na čast pokojnim tudi ostanejo. Nagrobno cvetje je posebej izbrano in namenjeno predvsem za na grob, zato kot tako ne sodi v cerkev.

8.) Izogibajmo se cvetja z močnimi prašniki, oz. le te pred krašenjem previdno odstranimo, saj v nasprotnem primeru umažemo tepihe, prte, tapison ali celo oblačila duhovnika in ministrantov.

9.) Ne pretiravajmo s količino cvetja. Cerkev s svojim oltarnim okrasjem, kipi, svečniki je že sama po sebi dovolj lepa, da ne potrebuje obilo rož. Tudi majhni šopki, cvetlica tukaj in tam v majhni cerkvi pride zelo lepo do izraza. Z manj cvetja dosežemo lepši estetski učinek. Vsekakor tukaj velja pravilo: Manj je več!